Antene za digitalno prizemno televizijo DVB-T
Za kakovosten sprejem potrebujemo vsaj dva elementa: anteno in sprejemnik.
Antene so še vedno potrebne saj uporabljamo radijske valove za prenos signalov. Digitalne prizemna televizija (DVB-T) uporablja ista frekvenčna področja in iste televizijske kanale kot analogna prizemna televizija zato uporabljamo enake antene. Edina sprememba pri antenskem sistemu je lahko zaradi spremembe oddajnega kanala. V primeru, da ne uporabljamo širokopasovne antene bo treba preveriti ali je antenski sistem primeren za sprejem kanalov na katerih oddajajo digitalni multipleksi.
Za televizijsko radiodifuzijo sta namenjeni dve frekvenčni področji:
- VHF: 174 - 230 MHz oziroma kanali 5 - 12
- UHF: 470 - 862 MHz oziroma kanali 21 - 69
Za frekvenčno področje 790 - 862 MHz (kanali 61 - 69) potekajo aktivnosti na širšem območju Evrope (digitalna dividenda), da bi se ta frekvenčni pas namenil za mobilne storitve. Zaradi tega bomo v naslednjih letih multiplekse, ki oddajajo na kanalih nad 60, prestavili na nižje kanale.
Različna frekvenčna področja pomenijo tudi različne valovne dolžine. S tem pojmom so povezane tudi velikosti anten. VHF antene za nižje frekvence 174 - 230 MHz oziroma za kanale 5 - 12 so praviloma večje od UHF anten za višja frekvenčna področja.
VHF antena UHF antena Širokopasovna VHF/UHF antena
Primer zunanjih pasivnih TV anten proizvajalcev Inglar in Iskra Tela
Primer zunanjih aktivnih širokopasovnih TV anten proizvajalca Funke
TV antene delimo
- glede na mesto namestitve na sobne in strešne;
- glede na frekvenčne pasove na
- širokopasovne - sprejemajo več frekvenčnih področij;
- pasovne - sprejemajo VHF ali UHF frekvenčno področje;
- ozkopasovne - sprejemajo samo del VHF ali UHF frekvenčnega področja;
- kanalske (uglašene na konkretni televiziski kanal oziroma frekvenco);
- glede na uporabo ojačevalnika na pasivne in aktivne.
V primerih, ko želimo sprejemati programe iz različnih smeri moramo uporabiti več anten in jih združiti s pomočjo kretnic. Nekatere strešne in tudi sobne antene imajo ojačevalnik, ki ojača signal iz antene. Vendar moramo biti pri uporabi takih anten skrajno previdni. Namen antenskega ojačevalnika je izključno nadomestitev izgub kabla med anteno in sprejemnikom! Z ojačevalnikom ne bomo mogli izboljšati slabega sprejema. Edini člen v verigi, ki lahko zagotovi kakovosten sprejem je ANTENA.
Ojačanje antene in ojačevalnika ter izgube v kablu merimo v decibelih (dB). Proizvajalci aktivnih anten pogosto tekmujejo kdo bo naredil ojačevalnik z večjim ojačanjem. Glede na to, da so izgube v kablih tudi pri daljših inštalacijah običajno pod 10 dB, je pretiravanje z ojačanjem predvsem marketinški trik.
Jakost in kakovost signala
Digitalni sprejemniki običajno ponujajo dve meritvi: jakost signala in kakovost signala, ki sta običajno podana v odstotkih.
Pri sprejemu prihaja zaradi različnih vzrokov do napak. Da te ne bi motile sprejema zvoka in slike je paket podatkov (multipleks) zaščiten z več mehanizmi s pomočjo katerih je možno zaznavanje in odpravljanje napak. Kakovost signala nam pove koliko teh napak je sprejemnik zaznal. Če napake presežejo mejo kjer je sprejemnik še sposoben popraviti podatke zgubimo zvok in sliko. Če smo na meji se to pozna kot kvadratki v sliki in prekinjajoč zvok - sprejemnik uspe le delno popravljati napake. Kakovost signala 100% pomeni, da sprejemnik sprejema brez napak. Prag kjer sprejemnik še lahko popravi napačno sprejete podatke je odvisen predvsem od nastavitev digitalnega omrežja (parameter kodno razmerje) in je v pristojnosti operaterja omrežja. Kodno razmerje, ki je bolj odporno na napake pri sprejemu pomeni tudi manjšo kapaciteto multipleksa.
Jakost signala, ki ga prikazuje sprejemnik, je relativna vrednost signala s katero si lahko pomagamo pri postavitvi antenskega sistema. Vrednost, ki jo pokaže sprejemnik, je odvisna od več dejavnikov in je za vsak model sprejemnika DRUGAČNA in zato so te vrednosti med sabo neprimerljive! Antenski ojačevalnik bo ojačal signale (vključno s šumom) in zato bo sprejemnik pokazal višjo vrednost. Vendar zaradi tega sprejem ne bo kakovostnejši saj ojačevalnik ne more nadomestiti signala, ki ga antena ni sprejela.
Sprejem digitalnih signalov ima več prednosti pred analognimi signali. Predvsem ni več nujno imeti anteno obrnjeno v smeri oddajnika. Vsi odboji od okoliških hribov ali zgradb koristno prispevajo k sprejemu. Lahko se celo zgodi, da bomo imeli boljši sprejem odboja kot iz smeri oddajnika.
Odločitev med sobno in strešno anteno
V veliki večini primerov bo za kakovosten sprejem potrebna zunanja, strešna antena. Sobna antena bo zadostovala tam kjer je jakost signala dovolj visoka in sprejem ni moten iz drugih smeri. Seveda je brez merilnega inštrumenta težko oceniti jakost signala. Predlagamo, da si sobno anteno pred nakupom izposodite in preverite ali zadostuje za kakovosten sprejem.
Sobne TV antene proizvajalcev Inglar in Iskra Tela
Sobne TV antene proizvajalca Funke
Seznam obrtnikov monterjev antenskih naprav za področje Slovenije
RSS |
Najdi
